ZGODBE SKOZI PRIZMO NEVROZNANOSTI

V vrtincu digitalnega. kjer lahko uporabniki izbiramo med neštetimi možnostmi zabave, se zdi prebiranje romanov staromodna, celo jalova navada. Ampak sodobni nevroznanstveniki menijo drugače.

Predstavljajte si, da sedite v sejni sobi in poslušate Power Point predstavitev novega izdelka. Ko se trudite pozorno slediti glasu govorca ter spremljati alinee na projekcijskem platnu, sta aktivni predvsem dve področji vaše možganske skorje. Broca in Wernicke sta govorni področji možganske skorje, odgovorni za jezikovne spretnosti. Ti isti področji bi se aktivirali tudi, če bi prebirali telefonski imenik. Vas potem takem čudi, da se podrobnosti Power Point predstavitev pogosto niti ne spomnite? John Medina, avtor knjige Brain Rules, pojasnjuje, da ljudje enostavno ne posvečamo veliko pozornosti stvarem, ki nas dolgočasijo.

Ob poslušanju zgodb pa se situacija drastično spremeni. Annie Murphy, avtorica knjige Brilliant, the new science of smart, v svojem delu povzema odkritja kognitivne znanstvenice Véronique Boulenger. Ta je ugotovila, da raba besed, ki opisujejo gibanje, v možganih ne stimulira zgolj govornih področij, pač pa tudi motorični predel možganske skorje. Podobno možgani reagirajo tudi ob omembi vonjev ali tekstur materialov. Izkazalo se je, da možgani pravzaprav ne razlikujejo med prebiranjem o nekem izkustvu in resničnim doživljanjem tega izkustva. V obeh primerih se aktivirajo ista možganska območja.

“Storytelling is the most powerful way to put ideas into the world today.” — Robert McKee, the Aristotle of our time

Še več, naši možgani celo interakcije med fiktivnimi liki obravnavajo na identičen način kot interakcije v resničnem življenju. Psiholog z univerze York v Kanadi Raymond Mar je analiziral 86 magnetno-resonančnih študij možganov. Odkril je signifikantno stopnjo prekrivanja med omrežji, ki jih možgani uporabljajo za razumevanje zgodb ter omrežji, ki jih uporabljajo za usmerjanje interakcij z drugimi posamezniki. Prekrivanje je bilo izrazitejše v primeru interakcij, v katerih je skušala oseba ugotoviti, kaj druga oseba misli in kako se počuti.

Zgodbe torej aktivirajo velik del poslušalčevih možganov in tako spodbujajo poglobljeno uporabniško izkušnjo. Za nameček pa med pripovedovanjem zgodb prihaja do sinhronizacije govorčevih in poslušalčevih možganov. Dogodke, ki jih je govorec občutil na lastni koži, lahko prek pripovedovanja zgodb ter aktivacije enakih možganskih centrov podoživi tudi poslušalec. V praksi to pomeni, da pripovedovanje zgodb lahko uporabimo kot sredstvo vcepitve idej, misli ter čustev v možgane poslušalcev.

Nevrološka sinhronizacija možganov med procesom komunikacije.

Nevrološka sinhronizacija možganov med procesom komunikacije. Vir: Lifehacker.com.

Posledično so zgodbe za tržnike zlata vredno marketinško orodje. V času razcveta digitalnih tehnologij ter stopnjujoče se bitke za uporabnikovo pozornost le-te namreč zagotavljajo izjemno visoko stopnjo uporabnikove vpletenosti, poleg tega pa omogočajo tudi prenos idej, misli ter čustev. Zato ne čudi, da na področju trženja pomen vsebine oziroma pripovedovanja zgodb iz dneva v dan narašča.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: